Seveda bi o tem lahko rekli še kaj več. A morda že to zadošča za začetek razumevanja, zakaj v citatu, s katerim sem pričel, Hegel hvali Kantovo enačenje enotnosti “pojma” z enotnostjo apercepcije. Ko Hegel reče: “S samozavedanjem smo torej stopili v domorodno kraljestvo resnice” (PhG:§167, slo 173), lahko to skozi po kantovsko izrazimo kot: pričeli smo razumevati védenje v smislu poenotujočih zmožnosti spontanosti apercepcije.