Vseeno pa samozavedanje poželenja od tega drugega ostaja odvisno: »Da ta odprava je, mora to drugo biti« (str. 101, 181). Toliko ima predmet 'samostojnost': »To je zares neko drugo kot samozavedanje, bistvo poželenja« (str. 101, 181). Ta stavek je treba vzeti v vsej njegovi teži. Pomeni: samoobčutje poželenja, ki se razvnema in pojenja, kot tako sploh ni resnica samozavedanja, kakršno se je zdelo, da je. Samozavedanje poželenja se vse prej ve odvisnega od predmeta poželenja kot nekaj drugega. »V njegovi zadovoljitvi dosežena zagotovost samega sebe« (str. 101, 181) je pogojena z njim – v resnici je neko drugo … tisto, za kar se mu gre. Le ko to drugo obstaja, lahko samozavedanje preko njegove negacije najde svojo zadovoljitev. Seveda ta določen predmet poželenja, ki bo izničen, nima samostojnosti – pač ravno izgubi jo. Kar pomirja našo lakoto in našo žejo, je neko golo drugo, česar negacija smo.