Tako sledi preobrat, v katerem gre hlapčevska zavest, kot vase nazaj potlačena, se pravi, iz svoje izsebnosti vase vrnjena zavest, v sebe in kot vsakdo, ki gre v sebe, se spremeni, kar tu pomeni: začne misliti 'samozavedno'. Na sebi je hlapčevstvo najskrajnejše nasprotje pravega samozavedanja: »Najpoprej je za hlapčevstvo gospodar bistvo« (st.105, 201). V zavesti služenja tiči polno predajanje samega sebe gospodarju in njegovim potrebam. To pomeni absolutno podreditev vseh lastnih potreb pod izključno pomembnost služenja, in to je: pod izključno pomembnost gospodarja. Toliko mu je »samostojna zasebstvujoča zavest resnica«, ampak jasno, ne da bi se tega v celoti zavedala. Ta zavest še nima lastnega samozavedanja oziroma zasebstva: s tem, ko je hlapčevstvo v celoti 'za drugega'. 'zanj še ni na njem', da ima tudi ono v samostojni zavesti svojo resnico – in to bi pomenilo, da je ono samo samostojna zavest.