Samozavedanje, ki se kot živeče samozavedanje najde le z drugimi samozavedanji, »samostojni podobi, pogreznjeni v bit življenja« (str. 104, 193), nima še nobene resnice – mora se predočiti kot »čisto zasebstvo tj. kot samozavedanje«, da bi se dokazalo v boju na življenje in smrt. Vzajemnost sistema časti, ki smo jo predstavili zgoraj, je primerna za spoznanje, da ta 'predočitev' ne more sestojiti le iz tega, da poskuša samozavedanje uničiti neko drugo obstoječe, temveč tudi, da se mora dvigniti preko svojega določenega obstoja, svoje »privezanosti na življenje«