V Heglovem (že Fichtejevem, od katerega je prevzel pojem pripoznanja), je subjekt oz , samozavedanje v izhodišču v zaostrenem, pravzaprav antagonističnem razmerju z vsem predmetnim svetom, ki mu stroji nasporoti. V izhodišču razvoja sistema - kjer se nahajmo zdaj, v tem besedilu - samozavedanje tako ne vidi neposredno, da v svetu obstajajo tudi druga samozavedanja, simetrična njemu samemu. To dognanjem da samozavedanje v drugembitju ugleda sebi enako samozavedanje, po Heglu zahteva kompleksnejšo operacijo - pripoznanje. To se bo lahko v polnosti posrečilo šele bistveno kasneje v Fenomenologiji.