Da bi delo utemeljilo resnično samozavedanje, mora temeljiti na zavesti, ki sem jo zgoraj imenoval 'zavest zmožnosti', in ki bi imela »oblast nad občim in moč nad vsem predmetnim bistvom« (str. 109, 203). Hegel to svobodo zmožnosti razvije na način, da pri formiranju podčrta odpravljanje dane bivajoče forme. »Toda ta predmetni negativum je ravno tisto tuje bitje, pred katerim je trepetala« (str. 108, 203). To je drzna teza, ki jo velja razložiti. Brez dvoma je smrt izkušnja zadnje odvisnosti bivanja, proti kateri se v svoji v svojem zasebstvu neposredno upre. Ta tuj gospodar, ki je gospodar nad vsem, tako predstavlja vse tuje, od česar je odvisno samozavedanje. V tem smislu je vsako odpravljanje nekega takega tujega – in naj bo tudi le spretno odpravljanje obstoječe forme reči – osvoboditev lastnega samozavedanja.