To drugo življenje pa, za katero je rod kot tak in ki je za samo sebe rod, samozavedanje, si je najprej le kot to enostavno bistvo in se ima za predmet kot čisti jaz; v njegovem izkustvu, ki si ga velja ogledati sedaj, se mu bo ta abstraktni predmet obogatil, in pridobil razvitje, kakor smo ga videli na življenju.

Enostavni jaz je ta rod ali enostavno obče, za katero razločki niso razločki le zato, ker je  negativno bistvo upodobljenih samostojnih momentov; in samozavedanje je s tem samo sebe gotovo le z odpravljanjem tega drugega, ki se mu prikazuje kot samostojno življenje; je poželenje. Gotovo ničnosti tega drugega, ga za sebe postavi kot svojo resnico, uniči samostojni predmet in si s tem da gotovost samega sebe kot resnično gotovost, kakor mu je samemu postala na predmeten način.