To je samozavedanje za neko samozavedanje. Sele po tern zares je; zakaj sele v tern zanj postane enotnost njega samega v njegovi drugobiti;jaz, ki je predmet njegovega doj rna, zares ni predmet; predrnet pozelenja pa je le samostojen, zakaj on je obca neizbrisna substanca, tekoce sebienako bistvo. Vtem ko je neko samozavedanje predrnet, je tolikanj jaz kot predmet. -S tern je za nas navzoc ze dofom duha. Kar bo za zavest postalo dalje, je izkustvo, kaj je duh, ta absolutna substanca, ki je v popolni prostosti in samostojnosti svojega nasprotja, namrec raznih zasebstvujocih samoza­ vedanj, njihova enotnost; jaz, ki je mi, in mi, ki je jaz . Zavest ima sele v samozavedanju kot doj rnu duha prelomnico, na kateri stopi iz barvite kaz­ nosti cutnega tostranstva in iz prazne noci nadcutnega onstranstva v duhovni dan vpricnosti.