Prvi del prve povedi te kompaktne izjave razumem tako, da anticipira zaželeni rezultat izkustva opazovanega subjekta, medtem ko drugi del, ki se prične z »najprej«, zadrži trenutno stanje njegovega samozavedanja: Zaekrat involvirani individuum svoje »samstvo« še pojmuje po vzorcu čiste, nesituirane zavesti, vendar mora z vidika opazovalca priti do tega, da tudi sebe razume kot člen živega rodu. No, Hegel trdi, da je subjekt prisiljen v tovrsten prehod od čistega k »živemu« samozavedanju, kolikor mora v živosti dejanskega, ki jo je konstruiral sam, spoznati lastno živost; takorekoč se ne more izogniti temu, da v zrcalu lastnega pojma organskega procesa življenja retrospektivno na lastnem samstvu odkrije naravne poteze, ki jih deli z od njega odvisno dejanskostjo