Sedaj pričenjamo opazovati izkustvo te zavesti kot samozavedanje, kot subjekt, ki se mu je življenje do zdaj prikazovalo kot objekt. Izkušajoči subjekt Hegel opiše kot “To drugo življenje /pa?/, za katero je rod kot tak” (PhG: §173, slo 179). Drugo življenje zato, ker je bilo življenje tisto, ki se je razdvojilo v nasprotje med samozavedanjem (tu poimenovanim “to drugo življenje”) in življenjem, kakor ga je Hegel pravkar obrazložil, življenjem kot predmetom za zavest, ki je samozavedanje. (PhG: §168, slo 174).