Samozavedanje je na sebi in za sebe, vtem ko ins tern da je za neko drugo na sebi in za sebe; tj. je kot nekaj pripoznanega. Dofom te njegove enotnosti v njegovi podvojitvi, te neskoncnosti, ki se realizira v samozavedanju, je rnnogostranska in rnnogopomenska sprepletenost, tako da je treba njene rnornente deloma natanko drfati vsaksebi, deloma pa jih v tern razlocevanju hkrati jemati in spoznavati tudi kot nerazlocevane ali vedno v njihovem protipostavljenem pomenu. Dvosrniselnost razlocevanega lezi v bistvu samozavedanja, da je neskoncno ali neposredno nasprotek dolocnosti, v kateri je postavljeno. Razstavljanje doj rna te duhovne enotnosti v njeni podvojitvi narn predocuje gibanje pripoznavanja .