Za samozavedanje je (neko) drugo samozavedanje; samozavedanje, ki je (šlo) izven sebe. V tem je podvojenost, ki, prvič, pomeni, da se je samo izgubilo, saj se najde kot drugo bitje; drugič pa, da je s tem drugo odpravilo (aufgehoben), saj ga tudi ne vidi kot bitje, temveč samega sebe v drugem.