V tern gibanju vidimo, da se ponavlja proces, ki se je predocil kot igra sil, ampak v zavesti. Kar je v le-tej bilo za nas, je tu za ekstreme same. Sredina je samozavedanje, ki se razkroji v ekstreme; in vsakteri ekstrem je ta zamenjava svoje dolocnosti in absoluten prehod v nasprotni ekstrem . Kot zavest pa pac pride ven iz sebe; vendar je v svojem izsebstvu hkrati zadrzan vase, zase, in njegovo izsebje je zanjo. Zanjo je, da neposredno je in ni druga zavest; in ravno tako, daje to drugo le zase, vtem ko se odpravlja kot zasebstvujoce in je le v zasebstvu drugega zase. Vsaktero je drugemu sredina, po kateri se vsaktero posreduje in sklenjuje s samim seboj, in vsaktero [je] sebi in drugemu neposredno zasebstvujoce bitje, ki je hkrati le po tern posredovanju takQ zase. Pripoznavata se kot vzajemno se pripoznavajoci.