V tem gibanju vidimo, da se ponavlja proces, ki se je prikazal kot igra moči, vendar v zavesti. Kar je bilo v njej za nas, je tukaj za ekstreme same. Sredina je samozavedanje, ki se razkroji v ekstreme, in vsak ekstrem je ta zamenjava svoje določnosti, in absoluten prehod v nasprotnega. Kot zavest pa pač prihaja izven sebe, a je v svoji izvensebnosti obenem zadržan vase, za sebe, in njegovo izvensebno je zanjo. Zanjo je, da neposredno je in ni druga zavest; in prav tako, da je to drugo le za sebe, s tem da se kot za sebe bivajoče odpravlja, in je le v zasebnosti drugega za sebe. Drugo je drugemu sredina, po kateri se vsako posreduje s seboj in s seboj sklene, in vsako je sebi in drugemu neposredno za sebe bivajoče bitje, ki je obenem le po tem posredovanju takó za sebe. Druga drugo se pripoznavata kot vzajemno se pripoznavajoči.