Samozavedanje je najpoprej enostavno zasebstvo, sebienako prek izkljucitve vsega drugega iz sebe; njegovo bistvo in absoluten predmet mu je jaz; in v tej neposrednosti ali v tej biti svojega zasebstva je posamezno. Kar je zanj drugo, je nebistven predmet, oznacen z znacajem negativuma. Ampak to drugo je tudi neko samozavedanje; individuum nastopi nasproti individuu . Nastopajoc tako neposredno sta drug za drugega na nacin obicajnih pred­ metov; samostojni podobi, zavesti, pogreznjeni v bit zivljenja - zakaj kot zivljenje se je tu dolocil sostvujoci predmet - , ki druga za drugo se nista izvrsili gibanja absolutne abstrakcije, da zbrises vso neposredno bit in si le cisto negativna bit sebienake zavesti, ali, nista se se druga drug-i predocili kot cistozasebstvo, tj. kotsamozavedanji. Vsaktero je pac zagotovo samega sebe, ne pa drugega, in zato njegova lastna zagotovost sebe se nima nobene resnice; zakaj njegova resnica bi bila le, da bi se mu bilo njegovo lastno zasebstvo predocilo kot predmet, ali, kar je isto, da bi se mu bil predmet predocil kot ta cista zagotovost njega samega. To pa po doj mu pripozna­ vanja ni mogoce, razen da tako kot drugi zanj on izvrsi za drugega in vsak na sebi samem z lastnim pocetjem in spet s pocetjem drugega to cisto abstrakcijo zasebstva.