Gospodar je zasebstvujoca zavest, ampak ne vec le njen doj m, temvec zasebstvujoca zavest, ki je po drugi zavesti posredovana s seboj, namrec po taksni, h katere bistvu spada, da je sintetizirana s samostojno bitjo ali recostjo sploh. Gospodar se nanasa na obadva momenta, na neko rec kot tako, predmet pozelenja, in na zavest, ki ji je recast tisto bistveno; in vtem ko je on a) kot doj m samozavedanja neposreden odnos zasebstva, toda b) zdaj hkrati kot posredovanje ali kot neko zasebstvo, ki je le po nekem drugem za sebe, se nanasa a) neposredno na obe in b) posredno na vsaktero po drugem. Gospodar se nanasana hlapca posredno prek samostojne biti; zakaj ravno le-te se mora hlapec drzati; to je njegova veriga, od katere v boju ni mogel abstrahirati in se je zato izkazal kot nesamostojen, da ima svojo samostojnost v recosti. Gospodar pa je oblast nad to bitjo, zakaj v boju je izkazal, da mu velja le kot neki negativum; vtem ko je on oblast nad njo, ta bit pa oblast nad drugirni, ima v tern sklepu tistega drugega pod seboj. Ravno tako se gospodar nanasa na rec posredno po hlapcu; hlapec se kot samozavedanje sploh na rec nanasa tudi negativno in jo odpravi; a zanj je hkrati samostojna, in zato s svojim negiranjem ne more z njo opraviti tja do unicenja, ali, le obdeluje jo. Gospodarju pa postane s tern posredovanjem neposreden odnos kot cista negacija reci ali uf_itek; kar se ni posrecilo poze­ lenju, se posreci njemu, da z njo opravi in sebe v uzitku zadovolji. Pozelenju se to ni posrecilo zaradi samostojnosti reci; gospodar pa, ki je vrinil mednjo in sebe hlapca, se s tern spoji le z nesamostojnostjo reci in jo cisto uziva; plat samostojnosti pa prepusca hlapcu, ki jo obdeluje.