Nebistvena zavest je v tem za gospodarja predmet, ki tvori resnico gotovosti njega samega. Je pa jasno, da ta predmet ne ustreza svojemu pojmu, temveč da je v tem, v čemer se je gospodar izvršil, njemu  nasprotno postalo čisto nekaj drugega, kot pa samostojna zavest. Zanj ni kake takšne, temveč nasprotno neka nesamostojna; on torej ni gotov zasebnosti kot resnice, temveč njegova resnica je nasprotno nebistvena zavest, in njeno nebistveno početje.