Videli smo le, kaj je hlapcevstvo v razmerju gospostva. Toda ono je samozavedan je, in kaj je potemtakem na sebi in za sebe samo, velja zdaj premotriti. Najpoprej je za hlapcevstvo gospodar bistvo; torej samostojna zasebstvujoca zavest mu je resnica, ki pa zanj se ni na njem. Vendar pa ima to resnico ciste negativnosti in zasebstva zares na sebi samem; zakaj to bistvo je na sebi izkusilo. Ta zavest narnrec ni obcutila bojazni za to ali ono, ne za ta ali oni trenutek, temvec za vse svoje bitje; zakaj obcutilaje strah pred smrtjo, tern absolutnim gospodarjem. V temje bila notranje razpuscena, skozinskoz je vztrepetavala v sami sebi, in vse fiksno v njej je drhtelo. To cisto obce gibanje, absolutno utekocinjenje vsega obstajanja, pa je enostavno bistvo samozavedanja, absolutna negativnost, cisto zasebstvo, ki je s tern na tej zavesti. Ta moment cistega zasebstva je tudi zanj, zakaj v gospodarju mu je njegov predmet. Ono dalje ni le ta obca razpuscenost sploh, temvec v sluzenju jo dejansko izvrsuje; v tern v vsehposameznih momentih odpravlja svojo navezanost [Anhanglichkeit] na naravno bivanje in to z delom premaguje [arbeitet ... hinweg].