Formiranje pa nima le tega pozitivnega pomena, da si sluzeca zavest v tern kot cisto zasebstvo postaja sostvujoce, temvec tudi negativnega nasproti svojemu prvemu momentu, strahu. Zakaj v podobah reci ji ta lastna negativnost, njeno zasebstvo, le stern postane predmet, da odpravi nasprotno sostvujoco obliko. A ta predmetni negativum je ravno tisto tuje bitje, pred katerim je trepetala. Zdaj pa razdene [zerstort] ta tuji negativum, postavi sebe kot taksno v element trajnosti in postane s temzase samo nekaj zase b­ stvujocega. V gospodarju ji je zasebstvo neko drugo ali le zanjo; v strahu je zasebstvo na njej sami; v omikanju postane zasebstvo zanjo kot njeno lastno, in pride do zavesti, daje ona sama na sebi in za sebe. Oblikaji stern, daje postavljena ven, ne postane nekaj drugega kot ona; zakaj prav oblika je njeno cisto zasebstvo, ki ji v tern postane resnica. S tern ponovnim najdenjem sebe po sebi sami postane sluzeca zavestsvoja glava [eigener Sinn], ravno v delu, v katerem se je zdelo, da je le tuja glava. –