Formiranje pa nima le tega pozitivnega pomena, da si sluzeca zavest v tern kot cisto zasebstvo postaja sostvujoce, temvec tudi negativnega nasproti svojemu prvemu momentu, strahu. Zakaj v podobah reci ji ta lastna negativnost, njeno zasebstvo, le stern postane predmet, da odpravi nasprotno sostvujoco obliko. A ta predmetni negativum je ravno tisto tuje bitje, pred katerim je trepetala. Zdaj pa razdene [zerstort] ta tuji negativum, postavi sebe kot taksno v element trajnosti in postane s temzase samo nekaj zase b­ stvujocega. V gospodarju ji je zasebstvo neko drugo ali le zanjo; v strahu je zasebstvo na njej sami; v omikanju postane zasebstvo zanjo kot njeno lastno, in pride do zavesti, daje ona sama na sebi in za sebe. Oblikaji stern, daje postavljena ven, ne postane nekaj drugega kot ona; zakaj prav oblika je njeno cisto zasebstvo, ki ji v tern postane resnica. S tern ponovnim najdenjem sebe po sebi sami postane sluzeca zavestsvoja glava [eigener Sinn], ravno v delu, v katerem se je zdelo, da je le tuja glava. –

Za to refleksijo sta potrebna momenta strahu in sluzbe sploh kot tudi omi­ kanja, in hkrati oba na neki obci nacin. Brez trde vzgoje sluzbe in pokorscine obtici strah pri oblikovnem in se ne razgrne cez zavestno dejanskost bivanja. Brez omikanja ostane strah notranji in nem, in zavest ne postane za njo samo. Ce zavest formira brez prvega absolutnega strahu, je to le nicernna svoja glava; zakaj njena oblika ali negativnost ni negativnost na sebi; in njeno formiranje ji zato ne more dati zavesti sebe kot bitja. Ce ni prestala absolutnega strahu, temvec le nekoliko bojazni,jije negativno bistvo ostalo nekaj vnanjskega, njena substanca ni od njega skozinskoz okuzena. Vtem ko niso postale majave vse izpolnitve njene naravne zavesti, pripada na sebi se doloceni biti; svoja glavajesvojeglavost, neka svoboda, ki ostaja se znotraj hlapcevstva. Tako malo kot ji more cista oblika postati bistvo, tako malo je ta oblika, ce jo motrimo kot razgmitev cez posamezno, obce omikanje, absolutni dofom, temvec je spretnost, ki ima oblast le nad nekaterim, ne nad obcim in moc nad vsem predmetnim bistvom.