védenje -a s (ẹ́)

1. glagolnik od vedeti: to je vredno vedenja; vedenje podrobnosti; želja po vedenju / narediti kaj brez vedenja koga vednosti

● zastar. dati komu na vedenje sporočiti komu; zastar. narediti z vedenjem zavestno, namerno

2. kar kdo ve: poglobiti, razširiti svoje vedenje; vedenje ljudi o teh dogodkih je skromno; po mojem vedenju je to moralo biti prej

// kar se ve sploh: ta odkritja spreminjajo dosedanje vedenje o zgodovini