Ta hitra vpeljava življenja nam postane razumljivejša, če pomislimo, da lahko razliko žive narave od nžive opišemo ravno kot refleksijo. Žival ali rastlina je usmerjena je v ohranjanje same sebe in samo sebe razločuje od svoje okolice – obstaja za sebe – med tem ko neživa narava zgolj je. Heglovo razvijanje misli si je tu verjetno smiselno razjasniti z destinacijo, ki jo želi doseči; pojem življenja mora tu vpeljati kot nujen korak, da bo lahko sčasoma dospel do soočenaj dveh samozavedanj in spopada na življenje in smrt. Skratka ne gre za to, da bi predmet samozavedanja avotmatično oiživel; le da nas bo predmet samozavedanja zanimal, kolikor bo nbasproti samozavedanju iskazoval neko samostojnost, to pa bo držalo, če je živ.