Dolocilo zivljenja, kot izhaja iz dokma ali obcega rezultata, s katerim vsto­ pamo v to sfero, zadosca, da ga oznacimo, ne da bi bilo iz tega dalje moci razviti njegovo naravo; njen krog se sklene v naslednjih momentih. Bistvo je neskoncnost kot odpravljenost vseh razlockov, cisto gibanje obracanja osi, spokoj nje same kot absolutno nespokojne neskoncnosti, samostojnost sama, v kateri so razlocki gibanja razpusceni, enostavno bistvo casa, ki ima v tej sebienakosti kleno podobo prostora, razlocki pa so na tern eno­ stavnem obcem mediju prav tolikanj kot razlocki, zakaj ta obca tekocnost ima svojo negativno naravo le, vtem ko je nekaodprava le-teh; toda razlo­ cevanih ne more odpraviti, ce nimajo obstoja. Ravno ta tekocnost je kot sebienaka samostojnost sama njih obstoj ali substanca, v kateri so torej kot razlocevani cleni inzasebstvujoci deli. Bit nima vec pomenaabstrakcije biti niti njihova cista bitnost pomena abstrakcije obcosti; temvec njihova bit je ravno tista enostavna tekoca substanca cistega gibanja v sebi samem. Razlocek teh clenov drugega do drugega pa kot razlocek sploh ne sestoji v nobeni drugi dolocnosti kot v dolocnosti momentov neskoncnosti ali cistega gibanja samega.