Določilo življenja, kakor izhaja iz pojma ali občega rezultata, s katerim vstopamo v to sfero, zadošča, da ga označimo, ne da bi bilo treba iz tega dalje razviti njegovo naravo; njen krog se sklene v naslednjih momentih. Bistvo je neskončnost kot odpravljenost vseh razločkov, čisto gibanje vrtenja osi, spokoj nje same kot absolutno nespokojne neskončnosti; samostojnost sama, v kateri so razpuščeni razločki gibanja; enostavno bistvo časa, ki ima v tej sebienakosti kleno podobo prostora. Razločki pa so na tem enostavnem občem mediju prav tako kot razločki; kajti ta obča tekočnost ima svojo negativno naravo le, s tem ko je odpravljanje le-teh; toda razločevanih ne more odpraviti, če nimajo obstoja. Prav ta tekočnost sama, kot sebienaka samostojnost, je njihov obstoj ali substanca, v kateri so torej kot razločevani členi in zasebni deli. Bit nima več pomena abstrakcije biti niti nima njihova čista bitnost pomena abstrakcije občosti; temveč je njihova bit prav ona enostavna tekoča substanca čistega gibanja v samem sebi. Razloček teh členov med seboj pa kot razloček sploh ne obstoji v nobeni drugi določnosti kot v določnosti momentov neskončnosti ali čistega gibanja samega.