Par »Na sebi« in »za zavest« tvori ključno, tako rekoč pogonsko distinkcijo uvodnega dela Fenomenologije duha. Spremljamo namreč spoznavajoče gibanje zavesti, ki prizkuša različne teorije, kaj v predmetu, ki ga spoznava, pripada njemu samemu ("predmet na sebi«( in kaj mu doda sama v procesu spoznavanja ("predmet za zavest«). Prehod v poglavje »Samozavedanje« je natanko točka, kjer zavest sklene, da njen predmet sploh nima nobenega take avtonomne, od nje neodvisne nasebnosti.