S tem ko se izhaja iz neposredne enotnosti in se skozi momente upodabljanja in procesa vrača k enotnosti obeh momentov in tako spet k prvi enostavni substanci, pa je ta reflektirana enotnost drugačna od prve. Nasproti oni neposredni ali kot bit izrečeni enotnosti je ta druga obča, ki ima vse te momente kot odpravljene v sebi. Je enostavni rod, ki v gibanju življenja sam ne eksistira za sebe KOT to enostavno; temveč življenje v tem rezultatu napotuje na nekaj drugega, kot je ono samo, namreč na zavest, za katero je kot ta enotnost ali kot rod.