Filozofski opazovalec, ki ve za orisano nezadostnost, zato že vnaprej skicira sorto izkustva, ki bi bilo potrebno za ozaveščenje tega razločka/te razlike: za naslov te druge stopnje izbere pojem »poželenja«, ki tukaj, na tako zgodnji stopnji, zveni še dokaj presenetljivo, izraz torej, ki ne namiguje na mentalno, temveč telesno aktivnost. Toda preden involvirani subjekt lahko prispe do takšne, kakor jo imenuje Brandom, »erotične« naravnanosti, se mora sam od sebe naučiti dejanskost pojmovati kot nekaj, k čemur se mora usmeriti z namenom zadovoljitve elementarnih potreb. Ta vmesni korak, ki naj bi razložil, zakaj so opazovani subjekti motivirani k drži »poželenja«, Hegel osvetli s pomočjo pojma »življenja«; slednjemu pripada ključna vloga, kolikor brez njega ne bi razumeli prehoda, ki individue primora k nadaljevanju procesa preučevanja svojega samozavedanja.