V tern izkustvu postane samozavedanju to, da mu je zivljenje tako bistveno kot cisto samozavedanje. V neposrednem samozavedanju je enostavni jaz absolutni predmet, ki paje za nas ali na sebi absolutno posredovanje in ima za bistven moment obstojeco samostojnost. Razvezanje te enostavne enot­ nostije rezultat prvega izkustva; po njemje postavljeno neko cisto samoza­ vedanje in neka cista zavest, ki ni cista zase, temvec za neko drugo, tj. kot sostvujoca zavest ali zavest v podobi recosti. Oba momenta sta bistvena; - ker sta najpoprej neenaka in nasprotna in se se ni podala njuna refleksija v enotnost, sta kot dve nasprotni podobi zavesti; ena samostojna, ki ji je bistvo zasebstvo, druga nesamostojna, ki ji je bistvo zivljenje ali bit za neko drugo; ono je gospodar, to je hlapec.