V teh dveh momentih postane za gospodarja njegova pripoznanost po neki drugi zavesti; zakaj ta se v njih dveh stavi kot nebistveno, enkrat v obdelavi reci, drugic v odvisnosti od nekega dolocnega bivanja; v obeh ne more postati mojster nad bitjo in dospeti do absolutne negacije. V tern je torej navzoc ta moment pripoznavanja, da se ta druga zavest odpravi kot zasebstvo in s tern sama pocne tisto, kar druga pocne nasproti njej. Ravno tako ta drugi moment, da je to pocetje drugega lastno pocetje prvega; zakaj kar pocne hlapec, je pravzaprav gospodarjevo pocetje; temu je le zasebstvo, bistvo; on je cista negativna oblast, kateri rec ni nic, in torej cisto bistveno pocetje v tern razmerju; hlapec pa neko ne cisto, temvec nebistveno pocetje. A do tistega pravega pripoznavanja manjka moment, da bi gospodar tisto, kar pocne nasproti drugemu, pocel tudi nasproti sebi, in hlapec tisto, kar pocne nasproti sebi, pocel tudi nasproti drugemu. S tern je nastalo neko enostransko in neenako pripoznavanje.