Analiza predmetne plati odnosa samozavedanaja do predmeta. Predmet samozavedanja je nekaj živega.

Opredelitev samozavedanja; predvsem v tem, kako se razlikuje od gole zavesti.

Povzetek dosedanjega razvoja v Fenomenologiji duha.

Povzetek strukture momentov samozavedanja. Samozavedanje je nujno podvojeno

Z delom in oblikovanjem si hlapec prilasti negativnost; svojo zasebnost sedaj vidi v svetu.

Upornost predmeta, s katero se sooča hlapec, ima pojmovno prednost pred gospodarjevim uživanjem - hlapec se v soočanju s svetom omika.

Hlapčevstvo iz perspektive hlapca. Hlapec nasprotno ima samostojno zavest -namreč gospodarja - za svoj predmet; edino hlapec je izkusil absolutno negativnost. Po tem, ko se je neodvisnosti najprej odpovedal, postane hlapec prisiljen počasi praktično dokazovati ravno svojo neodvisnost od naravnega obstoja - namreč z delom.

Le hlapec je dejansko na poti, da doseže zavest resnične samostojnosti

Gospodar še vedno nima samostojne zavesti za svoj predmet.

Asimetričnost odnosa pomeni, da je pripoznanje enostransko in s tem nepopolno.