V poželenju, tako se misel glasi pri Heglu, si samstvo da »gotovost samega sebe kot resnično gotovost, kakor mu je samemu postala na predmeten način«. A preobrat sledi že takoj v naslednjem stavku, kjer se lakonično glasi: »V tej zadovoljitvi pa izkusi samostojnost svojega predmeta.«. Še razločneje Hegel tri vrstice kasneje govori o tem, da samozavedanje »s svojim negativim odnosom« do predmeta le-tega ni zmožno »odpraviti«: »zato ga vse prej spet ustvari, tako kot poželenje«. 

V poželenju, tako se misel glasi pri Heglu, si samstvo da »gotovost samega sebe kot resnično gotovost, kakor mu je samemu postala na predmeten način«. A preobrat sledi že takoj v naslednjem stavku, kjer se lakonično glasi: »V tej zadovoljitvi pa izkusi samostojnost svojega predmeta.«. Še razločneje Hegel tri vrstice kasneje govori o tem, da samozavedanje »s svojim negativim odnosom« do predmeta le-tega ni zmožno »odpraviti«: »zato ga vse prej spet ustvari, tako kot poželenje«. 

Subjekt-življenje, pravi Hegel, »je zase samo rod«. To se sklada z dejstvom, da je življenje, in se navezuje na pojmovanje rodu kot razpuščanje razlik. To življenje je samozavedanje, ki »se ima za predmet kot čisti jaz« (PhG: §173, slo 179), in »je s tem samo sebe zagotovo le z Aufheben tega, ki se mu predočuje kot samostojno življenje« (PhG: §174, slo 180). Samega sebe se zaveda kot primorano odpraviti razliko med sabo in »tem drugim«, prvim dveh momentov v svojem dvojnem predmetu.

1. das Grundlegende, die Eigenart
a) Gesamtheit der entscheidenden, bestimmenden inneren Eigenschaften einer Sache, die ihre besondere, eigentümliche Art ausmachen
b) [Philosophie] Kategorie in zahlreichen philosophischen Strömungen

2. Gesamtheit der entscheidenden individuellen geistig-seelischen Eigenschaften eines Menschen, wie sie in Gesinnung, Lebensführung und Verhalten zum Ausdruck kommen, Charakter
Art und Weise, wie jmd. aufgrund seiner Veranlagung, seines Charakters in seiner Umwelt wirkt, sich verhält

kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je
// knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu
● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko

Gestalt, kar lahko sicer pomeni tudi postava, pojava. Torej, tu gre za način, kako se nekaj postavlja in kaže in ne za pomen slike (Bild).

srednji, posredovalni moment odnosa

V smislu: skrajni člen razmerja.