Za Hegla to najprej pomeni, da se subjekt zdaj lahko ima za avtoritativni vir svojega vedenja o svetu: Karkoli že izve od »resnice« dejanskosti, tega ne izve po zaslugi pasivnega registriranja, temveč z aktivnim prizadevanjem zavesti, ki je domnevni »predmet« predhodno konstituirala.

Sedaj ni več potrebna natančna analiza momentov dialektike življenja med posameznim primerkom in vrsto, posameznim bitjem in celoto, ki bi predstavila krogotok življenja – zadošča njen rezultat, »reflektirana enotnost«. Kar je tako »neposredna kontinutieta in klenost njegovega bistva« (str. 100, § 177) (»obča kri«), kot tudi »obstoječa podoba in zasebstvujoči diskretum«, in kot tudi »čisti proces« – skratka, da ima »v tem gibanju sebe ohranjajoča se celota« določilo, da je enostavna vrsta (str. 100, § 177).

Self-consciousness is supposed to manifest its independence to the other by displaying its readiness to give its life. This can, however, be done only by actually risking and eventually giving it. The selfconscious subject is consequently driven to live dangerously, to look for a situation where its life is exposed to the risk of dying, or to put it in radical terms, to actively search for death. It is its own death it is after, not so much the death of the other – the other being, s it were, a mere instrument of its suicide.

Seveda mora Hegel, preden subjektu pripiše takšnole izkustvo, najprej kategorialno razgrniti pojem »življenja« do točke, kjer se ustrezne konsekvence za individualno razmerje do sveta ponujajo tako rekoč same od sebe; preobrazba, ki se odvije v refleksiji pojma življenja, naj namreč ravno ne bi bila preprosto zunanja določitev opazovalca, temveč interni sklep opazovanega subjekta samega.

Gestalt, die

1. sichtbare äußere Erscheinung des Menschen im Hinblick auf die Art des Wuchses

2. unbekannte, nicht näher zu identifizierende Person

3. a) Persönlichkeit, wie sie sich im Bewusstsein anderer herausgebildet hat
    b) von einem Dichter o. Ä. geschaffene Figur

podóba -e ž (ọ̑)

1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega
a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba
b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik

pripoznánje -a s (ȃ)

star. priznanje: njegovo pripoznanje, da je denar zapravil, je vse presenetilo / pripoznanje dolgov / boriti se za pripoznanje / dobiti od koga pripoznanje

anerkennen

1. a) gutheißen, billigen, akzeptieren, (einer Sache) zustimmen

   b) würdigen, loben, respektieren, achten

2. (als jemanden, etwas) öffentlich bestätigen, für gültig erklären, legitimieren

Extrem, das

das Äußerste; äußerste Grenze, höchster bzw. niedrigster Grad

ekstrém -a m (ẹ̑)

1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje

● iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer